Če ne najdete odgovora na Vaše vprašanje o programu ali delu informacijske pisarne, nas kontaktirajte na info@ezd.si ali nas pokličite na 01/ 430 47 47.

Svetujemo Vam, da preberete tudi pogosto zastavljena vprašanja na straneh Izvajalske agencije.

1. Kdaj je treba oddati prijavnico?

Prijavni roki se razlikujejo od ukrepa do ukrepa. Eden do dva meseca pred ukrepom je na spletni strani Izvajalske agencije (EACEA) objavljena elektronska prijavnica za posamezni prijavni rok. Prijavnice se razlikujejo za vsak prijavni rok, zato projekta ni mogoče prijaviti na 'stari' prijavnici, ampak je treba počakati, da Izvajalska agencija objavi prijavnico za določen rok.

Če gre npr. za prijavni rok 1. september, je potrebno elektronsko verzijo prijavnice zaključiti in poslati 1. septembra do 12.00 opoldne. Priloge, na katerih mora biti napisana številka prijavnice (t. i. submission number), je treba poslati na naslov Izvajalske agencije s poštnim žigom 1. september.


2. Ali je mogoče oddati prijavnico zgolj v elektronski obliki?

Zaenkrat ne. Elektronsko (preko spleta) lahko oddate naslednje dokumente: prijavnico, častno izjavo (Declaration of honour) in izračun dotacije (Grant calculation sheet). Vse ostale priloge je potrebno poslati po pošti na naslov, ki je naveden v Vodniku po programu (str. 15).


3. Ali obstaja omejitev glede števila prijav na leto?

Ne. En prijavitelj lahko v istem letu predloži več prijav za različne projekte bodisi znotraj istega bodisi v okviru različnih ukrepov oz. akcij. Edina omejitev je, da lahko isti prijavitelj gosti srečanje državljanov samo enkrat na leto (akcija 1, ukrep 1.1) in da lahko posamezna organizacija zaprosi za strukturno podporo le enkrat za določeno proračunsko leto (akcija 2, ukrep 1 in 2).


4. Ali je potrebno v končnem poročilu priložiti račune za stroške, ki so nastali med projektom?

Ne. Končno finančno poročilo se sicer razlikuje glede na vrsto projekta oz. način financiranja.

Ko gre za projekt v obliki dogodka, ki se financira na podlagi pavšalnih zneskov, je v končnem poročilu treba predložiti zgolj listo udeležencev, ki služi kot podlaga za izračun pavšala.

Ko gre za projekte v obliki produkcije in realizacije, je v končnem finančnem poročilu treba navesti vse nastale upravičene stroške, ni pa potrebno prilagati računov. Vseeno pa je treba originale računov hraniti za primer, da vas obišče revizija (največ 5 let po zaključku projekta).


5. Ali informacijska točka Evropa za državljane deluje podobno kot Nacionalna agencija programa Mladi v akciji?

Ne. Vloga informacijske točke programa EZD ni enaka vlogi nacionalne agencije MVA, saj ne ocenjuje prijavnic in ne deli sredstev. Prijave projektov se v programu EZD pošiljajo v Bruselj na Izvajalsko agencijo (EACEA), ki ocenjuje projekte in dodeljuje sredstva.


6. Ali je mogoče vnaprejšnje izplačilo odobrenih sredstev?

Odvisno od akcije/ukrepa. V okviru srečanj prebivalcev partnerskih lokalnih skupnosti se vnaprejšnje financiranje ne izvaja, medtem ko je mogoče pri ostalih ukrepih vnaprej dobiti 50% odobrenih sredstev. Za podrobnejše informacije o financiranju si preberite Vodnik po programu Evropa za državljane.

Opozoriti je treba, da se lahko vnaprejšnje financiranje za posamezni prijavni rok ukine, zato je treba pozorno prebrati tudi vzorec pisma o dotaciji, ki je objavljen skupaj s prijavnimi obrazci.


7. Ali je večje število partnerjev prednost?

Da. Med merila za dodelitev spadata tudi količinski merili, kot geografski vpliv in ciljna skupina. To pomeni, da bodo več točk dobili projekti, ki bodo vključevali večje število držav, organizacij in udeležencev. Več o merilih za dodelitev si preberite v Vodniku po programu.


8. Kaj narediti v primeru spremembe strukture in števila udeležencev po prijavi projekta?

Če pride v času med prijavo in izvedbo projekta do sprememb v strukturi in številu udeležencev (in tudi drugih odstopanj od opisa projekta v prijavnici) je treba pred začetkom izvajanja zaprositi za soglasje Izvajalsko agencijo. Za sporočanje manjših sprememb, ki se nanašajo na manj pomembne zadeve, ki niso navedene v odločbi o dotaciji (grant decision) zadostuje obvestilo po e-pošti. Ko pa gre za spremembe zadev, ki so zajete v odločbi o dotaciji pa mora komunikacija potekati pisno.


9. Ali je potrebna lista prisotnosti udeležencev za vsak dan ali je dovolj ena? (Dogodek)

V končnem poročilu je treba predložiti eno listo prisotnosti za vsak dogodek. Pomembno je, da so izpolnjene vse zahtevane informacije za vsakega udeleženca posebej.


10. Ali morajo gostitelji partnerjem povrniti tudi potne stroške? (Dogodek)

Kritje potnih stroškov je odvisno od predhodnega dogovora med prijaviteljem in partnerji. Običajno gostitelj krije stroške namestitve, potne stroške pa si krijejo udeleženci sami, vendar je lahko dogovor med partnerji tudi drugačen. Dogovorijo se lahko na primer, da si udeleženci sami krijejo stroške namestitve ali prehrane oziroma prispevajo kotizacijo.


11. Ali lahko pri projektu sodeluje več partnerjev iz iste države?

Da. Paziti pa je treba pri posameznih ukrepih, kjer je kot pogoj zapisano, da morajo biti partnerji na primer najmanj iz štirih držav (ne glede na to, koliko je partnerjev iz posamezne države).


12. Ali so polja v prijavnici omejena s številom znakom?

Da. Več informacij o omejitvah v elektronski prijavnici lahko najdete v Priročniku za izpolnjevanje e-prijavnice.


13. Ali je treba prijavnico izpolniti naenkrat ali jo je mogoče shraniti?

Prijavnico je potrebno pred začetkom izpolnjevanja shraniti na računalniki. Prijavnico lahko izpolnjujete brez internetne povezave. Računalnik mora biti povezan le, ko želimo elektronsko prijavnico zaključiti oziroma oddati v elektronski obliki. Več o značilnostih elektronske prijavnice si preberite v Priročniku za izpolnjevanje e-prijavnice.


14. Za katero leto se zahtevajo zaključeni računovodski izkazi? (Produkcija in realizacija)

Računovodski izkazi se morajo predložiti za zadnje leto za katerega so bili zaključeni. V primeru da gre za novo ustanovljeno organizacijo, ki takih računovodskih izkazov nima, jih ta ne more priložiti. To ni razlog za zavrnitev projekta, vendar je možno, da bo v tem primeru Izvajalska agencija prijavitelja zaprosila za finančno garancijo. 


15. Ali je treba v projekt vključiti posebne inštruktorje, ko so udeleženci projekta mlajši od 18 let?

Posebni inštruktorji niso pogoj. Mladoletne osebe pa morajo potovati v spremstvu odgovorne odrasle osebe, starejše od 18 let.


16. Ali so možne vsebinske in formalne dopolnitve prijavnice?

Izvajalska agencija lahko pozove k manjšim formalnim dopolnitvam prijavnih obrazcev. To velja predvsem za priloge, saj elektronske prijavnice ni mogoče oddati, če niso izpolnjena vsa obvezna polja. Vsebinske dopolnitve prijavnih obrazcev niso mogoče.


17. Koliko pozivov za iskanje partnerjev lahko poda posamezni prijavitelj?

Število pozivov za iskanje partnerjev ni omejeno. En prijavitelj lahko odda tudi več prijav različnih projektov z enakimi ali različnimi partnerji. Pri tem je glavni pogoj, da gre za resnično različne projekte.


18. Ali je lahko vodja projekta zunanji izvajalec?

Da. Zaželeno je sicer, da projekt vodi nekdo, ki deluje v organizaciji prijaviteljici, vendar pa to ne vpliva na upravičenost projektne prijave. V primeru, da je vodja projekta (kontaktna oseba) zunanji izvajalec, je to treba napisati v okencu "Role in the organization", kjer napišete "external consultant" oziroma "zunanji izvajalec", odvisno od tega v katerem jeziku izpolnjujete prijavnico.


19. Ali se lahko v tabeli B.3 "Other Communnity grants" navedejo tudi sredstva, pridobljena iz strukturnih skladov?

Da. V tabeli B.3 je treba navesti sredstva, ki jih je organizacija prijaviteljica oziroma oddelek znotraj organizacije, zadolžen za vodenje prijavljenega projekta, pridobil iz EU virov v zadnjih treh letih. Namen te tabele je oceniti sposobnost prijavitelja za upravljanje z EU sredstvi.

V stolpcu "Program or initiative" je treba navesti ime EU programa, iz katerega ste prejeli EU sredstva (npr. Evropsko teritorialno sodelovanje (European territorial cooperation), "SI-AT cross-border cooperation", "Transnational cooperation programme MED" ipd.). V stolpcu "Reference number" je treba zapisati številko pogodbe, v stolpcu "Beneficiary Organisation" vaše ime organizacije (ki je prejela EU sredstva), v stolpcu "Title of the Project" pa navedete naziv projekta.


20. V katerem jeziku mora prijavitelj izpolniti prijavnico?

Prijavitelj lahko prijavnico izpolni v katerem koli uradnem jeziku Evropske unije.

Edini del prijavnice, ki ga je potrebno izpolniti bodisi v angleškem, nemškem bodisi v francoskem jeziku, je C.5 (Short description of the project...).


21. Ali je treba v primeru, ko prijavitelj izpolni prijavnico v angleškem jeziku, v istem jeziku izpolniti tudi obrazce za priloge?

Ne. Elektronska prijavnica je lahko izpolnjena na primer v angleškem jeziku, obrazci za priloge pa v slovenskem.


22. Ali se pri projektih v obliki dogodka zahteva sofinanciranje? (Dogodek)

Ne. Pri projektih v obliki dogodka so finančna dokazila sekundarnega pomena, pomembnejša so v tem primeru vsebinska dokazila, ki potrjujejo, da se je dogodek dejansko zgodil na enak način kot je bil opisan v prijavnici oziroma končnem poročilu, da so bili udeleženci prisotni ves čas trajanja projekta ipd. Poleg liste prisotnosti in opisa izvedenih aktivnosti so najboljša vsebinska dokazila fotografije s projekta, poročila v medijih idr. V primeru, da so bila v okviru projekta izdelana tudi komunikacijska orodja, jih je treba obvezno priložiti končnem poročilu.


23. Ali je med izvajanjem projekta mogoče sredstva prenašati med postavkami? (Produkcija in realizacija)

Da. Dovoljen je prenos med postavkami v deležu 10% vrednosti postavke brez predhodne privolitve Izvajalske agencije, za večji prenos pa jih je treba pisno zaprositi za soglasje. To velja samo v primeru, da ste strošek, ki se je med izvajanjem projekta nepričakovano povečal, predvideli v prijavnici.


24. Ali je možno prijavnici priložiti podroben opis aktivnosti po dnevih, v primeru, da omejitev 500 znakov v tabeli pod točko F ne omogoča zadostnega prikaza poteka dogodka?

Da, vendar je opis aktivnosti po dnevih v zgoščeni obliki vseeno treba navesti tudi v tabeli pod točko F. Podroben opis aktivnosti po dnevih je mogoče priložiti le papirnati verziji prijavnice, saj elektronska verzija omogoča le priponki proračun (Budget) in častno izjavo (Declaration of honour).


25. Kaj je treba v tabeli F navesti v primeru, da gre za produkcijo in realizacijo?

Ko gre za projekt v obliki produkcije in realizacije, je v tabeli pod točko F prav tako treba navesti časovni potek aktivnosti. V prvi vrstici se navede najprej datum začetka in zaključka aktivnosti v okviru projekta, nato se navede vse aktivnosti, ki jih načrtujete v okviru projekta (na primer snemanje, montaža, zbiranje gradiv, oblikovanje ipd.), kraj oz. kraje kjer bodo te aktivnosti potekale in število neposredno udeleženih v projektu (člani projektne skupine).

V delu "Content"  je treba navesti predviden čas za izvajanje vsake izmed zgoraj naštetih aktivnosti (na primer zbiranje gradiva: september-oktober), da bo razvidno časovno sosledje izvajanja posameznih aktivnosti.

V delu "Expected results" je treba navesti pričakovane rezultate zgoraj naštetih aktivnosti oziroma projekta kot celote.


26. V primeru, da prijavitelj na dogodek povabi širšo javnost, kako lahko predvidi število udeležencev? (Dogodek)

Prijavitelj mora v tem primeru v prijavnici podati realno oceno števila potencialnih udeležencev posameznega dogodka.


27. Ali lahko projekt prijavi tudi organizacija, ki izvaja del storitev pod nepridobitnimi pogoji?

Ne. Organizacija mora biti nepridobitna v celoti.


28. Ali morajo biti med udeležence projekta nujno vključene osebe s posebnimi potrebami?

Ne, vključevanje oseb s posebnimi potrebami ni pogoj, je pa zaželeno saj spada enak dostop do programa med horizontalne značilnosti programa EZD.


29. Kaj je treba v prijavnici navesti v delu A.2/A.3 v polju "Title"?

V polju "Title" se navede Mr. / Mrs. oziroma G. / Ga.


30. Kje si je mogoče ogledati delitev evropskih držav na regije?

Klasifikacija statističnih teritorialnih enot (The Classification of Territorial Units for Statistics) – NUTS je skupna evropska statistična klasifikacija teritorialnih enot v Evropski uniji, ki jo je vzpostavil Eurostat (Statistični urad Evropskih skupnosti).

Klasifikacija NUTS je urejena hierarhično. Vsaka država članica je členjena v teritorialne enote na ravni NUTS 1, vsaka od teh je razčlenjena v teritorialne enote na ravni NUTS 2, te pa se potem nadalje členijo v teritorialne enote na ravni NUTS 3. Kot merilo za razdelitev se upošteva število prebivalcev.

Slovenija se deli na 2 regiji na ravni NUTS 2 in 12 regij na ravni NUTS 3 (kliknite na sliko za povečavo):


Vir: Statistični urad RS

Za informacije o regijah NUTS 2 v drugih evropskih državah obiščite spletno stran Eurostat.


31. Kaj je treba navesti v prijavnici v delu E.2 pri metodah dela (Work methods)?

Načini in metode dela se načrtujejo z vidika doseganja ciljev projekta, kar pomeni, da se predvidijo tiste oblike in metode, ki bodo v največji meri prispevale k temu, da bodo udeleženci ob koncu projekta dosegli zastavljene cilje.

Primeri metod dela

32. Ali lahko prijavitelj, ki ima številko za DDV, pošlje kopijo (in ne original) uradnega dokumenta o DDV?

Da.

33. Ali lahko prijavitelj pošlje kopijo obrazca za finančno identifikacijo?

Ne. Prijavitelj mora poslati originalen obrazec za finančno identifikacijo z žigom banke in podpisom bančnega uslužbenca. Žig banke in podpis bančnega uslužbenca nista obvezna le v primeru, če je finančni identifikaciji priložena kopija nedavnega izpiska bančnega računa. Podpis imetnika bančnega računa pa je obvezen v vsakem primeru.

1. Ali lahko prijavi projekt v okviru ukrepa 1.2., mreža, ki že obstaja?

Da. Projekte lahko prijavijo tako mreže partnerskih lokalnih skupnosti, kot tudi mreže, ki so v procesu nastajanja.

2. Ali lahko izvedemo projekt z več partnerji, čeprav imamo samo eno partnersko mesto, z ostalimi sodelujočimi pa nimamo sklenjenega partnerskega sporazuma?

Da.

3. Ali je treba prijavnici priložiti sporazum o pobratenju (listino o sodelovanju ipd.)?

Ne. Tudi v primeru, ko gre za sodelovanje s partnersko lokalno skupnostjo s katero ima prijavitelj sklenjen sporazum o sodelovanju, tega dokumenta ni treba prilagati k prijavnici projekta.

4. Ali se lahko v okviru ukrepa 1.2 sklene partnerstvo med društvi, če na primer občina pooblasti za prijavitelja nepridobitno organizacijo?

Ne. Projekti, ki temeljijo na partnerstvu med društvi in drugimi nepridobitnimi organizacijami je možno v okviru Akcije 2, ukrepa 3 – Podpora projektom za katere dajo pobudo društva, zavodi, ustanove in druge nepridobitne pravne osebe zasebnega prava. V omenjenem ukrepu znotraj Akcije 1 je možno izvajati le projekte, ki temeljijo na partnerstvu med občinami (lokalnimi ali regionalnimi skupnostmi).

5. Kako mora izgledati pooblastilo občine neprofitni organizaciji, da lahko ta prijavi projekt v ukrep 1.1, 1.2 in 2.1?

Posebnega obrazca za pooblastilo ni. Občina pooblasti neprofitno organizacijo za prijavo in izvajanje projekta v njenem imenu z uradnim dopisom, ki mora biti napisan na uradnem občinskem papirju (glava z naslovom občine), podpiše pa ga zakoniti zastopnik občine.

V pooblastilu mora biti jasno navedeno, da prijavitelj deluje v imenu lokalnega organa, in ki ga podpiše predstavnik zadevnega lokalnega organa. Glej Vodnik po programu, stran 63.

6. Ali so športne aktivnosti upravičene v okviru projekta srečanja prebivalcev partnerskih lokalnih skupnosti?

Da. Športne aktivnosti so lahko del takšnega projekta, vendar pa mora projekt prispevati k ciljem programa ter vključevati prednostne teme. Pomembno je torej, da je iz opisa projekta razvidna tudi evropska komponenta in dodana vrednost.

7. Ali je določeno minimalno število dni trajanja projekta?

Ne. Minimalne zahteve, ki se nanašajo na projekt v okviru ukrepa 1.1 so:
- vsaj 25 povabljenih (mednarodnih) udeležencev (iz partnerskih občin iz tujine),
- srečanje lahko traja največ 21 dni,
- najnižja upravičena dotacija za projekt znaša 5.000 EUR,
- najvišja upravičena dotacija za projekt znaša 25.000 EUR.

Pri izračunu dotacije za ukrep 1.1 se uporabljajo pavšalne tarife (glej Vodnik po programu, stran 66).

Minimalne zahteve, ki se nanašajo na projekt v okviru ukrepa 1.2 so:
- projekt mora vključevati občine iz vsaj štirih sodelujočih držav,
- vsaj 30 povabljenih (mednarodnih) udeležencev (iz partnerskih občin iz tujine),
- predvideti je potrebno vsaj tri dogodke na projekt,
- najnižja upravičena dotacija za projekt znaša 10.000 EUR,
- najvišja upravičena dotacija za projekt znaša 150.000 EUR.

Pri izračunu dotacije za ukrep 1.2 se uporabljajo pavšalne tarife (glej Popravek Vodnika po programu).

8. Ali se pri projektih v okviru ukrepa 1.1 povrnejo tudi stroški lokalnih udeležencev?

Ne. Pavšalni zneski na osebo na dan se povrnejo samo za povabljene udeležence (iz partnerskih občin iz tujine). Četudi v projektu sodelujejo udeleženci iz drugih lokalnih skupnosti v Sloveniji, se le-ti ne morejo uveljavljati kot strošek.

1. Ali je prijavitelj lahko tudi javni zavod, ki ga je ustanovila občina na primer mladinski center?

Da. Upravičeni prijavitelji so društva, zavodi, ustanove (fundacije), sindikati, verske organizacije, izobraževalne ustanove, možganski trusti in druge nepridobitne organizacije, ki so aktivne na področju prostovoljnega dela in amaterskega športa. Izvajalska agencija je načeloma potrdila upravičenost javnih zavodov kot prijaviteljev, saj gre za samostojne pravne osebe in ne občine. Za opis upravičenih prijaviteljev preberite Pogosto zastavljena vprašanja EACEA.


2. Ali je možno pri projektu v obliki produkcije in realizacije vključiti tudi dogodek npr. konferenco?

Da. Tudi ko gre za projekt v obliki produkcije in realizacije je mogoče organizirati nek dogodek, vendar mora biti projekt zastavljen širše. To pomeni, da dogodek ni osrednji rezultat projekta, temveč služi kot podpora glavnemu rezultatu (publikacija, spletna stran, TV ali radijska oddaja, študija, analiza ipd.). Več o možnih dejavnostih v okviru projektov si lahko preberete v Vodniku po programu.


3. Ali je mogoče pri projektih produkcije in realizacije v 30% deležu lastnih sredstev upoštevati delo prostovoljcev in druge prispevke v naravi?

Ne. V 30% deležu lastnih sredstev se prostovoljsko delo in drugi prispevki v naravi ne upoštevajo. Lahko pa v deležu lastnega financiranja upoštevate sredstva pridobljena s strani občin, ministrstev ipd., kotizacijo udeležencev ali sponzorska sredstva. Glavni pogoj je, da se v 30% delež ne smejo šteti sredstva EU in kot omenjeno prispevki v naravi.


4. Ali morajo biti člani projektne skupine zaposleni ali lahko delajo honorarno?

Člani projektne skupine so lahko osebe, ki so zaposlene v organizaciji prijaviteljici, lahko so zunanji izvajalci s katerimi prijavitelj sklene avtorsko ali podjemno pogodbo, lahko pa so tudi prostovoljci.


5. Ali se stroški zunanjih izvajalcev štejejo v 50-odstotno omejitev glede stroškov dela? (Produkcija in realizacija)

Ne. V omejitev 50% celotnih upravičenih stroškov projekta so vključeni le stroški zaposlenih v organizaciji prijaviteljici.


6. Ali lahko za dogodek zaračunamo kotizacijo?

Da. Višina dotacije se zaradi tega ne bo znižala, pod pogojem, da projekt ni ustvaril dobička.


7. Ali morajo biti partnerstva sklenjena med enakimi pravnimi osebami, na primer samo med društvi?

Ne. Partnerji so lahko vse vrste organizacij, ki so naštete kot upravičeni prijavitelji. Pravna oblika partnerja ni odvisna od pravne oblike prijavitelja.


8. Ali je treba k prijavnici priložiti dokazilo (namero) o partnerstvu med organizacijami?

Ne. Takšnih dokazil ni treba prilagati.


9. Ali se člani prijavitelja lahko upoštevajo kot udeleženci?

Da. Udeleženci projekta, ki se uveljavljajo kot strošek, morajo biti prisotni na aktivnostih ves čas trajanja projekta.


10. Kako lahko prijavitelj dokaže, da ne more dobiti povrnjenega DDV-ja?

DDV velja pri projektih "Produkcije in realizacije" kot neupravičen strošek, razen če lahko prijavitelj dokaže, da ne more dobiti povrnjenega. To dokaže z izjavo, kjer navede razloge zaradi katerih to ni mogoče in jo podpiše.


11. Ali je mogoče projekt začeti pred 1. avgustom 2012?

Ne. V Vodniku po programu (str. 12) je določeno obdobje za začetek projektov. Ti se lahko začnejo kadarkoli med 1. avgustom 2012 in 31. januarjem 2013, trajajo pa lahko največ 18 mesecev (to velja tako za projekte v obliki dogodka kot produkcije in realizacije). Kot začetek projekta se običajno šteje začetek organizacijskih priprav na dogodek oziroma nastanek prvih stroškov povezanih s projektom (ko gre za produkcijo in realizacijo).


12. V primeru, da je rezultat projekta spletna stran, kako dolgo mora delovati?

Izvajalska agencija v zvezi s tem ne postavlja nobenih omejitev.


13. Ali je mogoče dogodek organizirati v državi, ki ni država prijavitelja?

Da. Dejavnosti lahko potekajo v katerikoli državi, ki sodeluje v programu.


14. Kako se določijo lokalni/mednarodni udeleženci, v primeru, da dogodek poteka v državi, ki ni enaka kot država prijavitelja?

Udeleženci se razvrstijo na lokalne ali mednarodne na podlagi njihovega prebivališča. Mednarodni udeleženec je vsak udeleženec, ki prebiva v državi, ki sodeluje v programu, in ni ista kot država v kateri poteka dogodek.

V primeru, da je prijavitelj projekta iz Slovenije in projektni partner iz Avstrije, dogodek pa se izvede na Hrvaškem, je možno, da so vsi udeleženci mednarodni udeleženci, lokalnih udeležencev pa projekt ne vključuje.


15. Ali je mogoče organizirati dogodek, ki poteka v dveh državah?

Da. Dogodek lahko na primer dva dni poteka v Sloveniji, tretji dan pa v Italiji.


16. Ali je mogoče v okviru enega projekta izvesti več dogodkov?

Da. V okviru enega projekta se lahko izvede več dogodkov, ki se lahko odvijajo na različnih lokacijah, celo v različnih državah (ki sodelujejo v programu). Dogodki se lahko izvedejo v različnih obdobjih, vendar morajo biti izvedeni v obdobju upravičenosti, torej v 18 mesecih od datuma začetka projekta.

 
17. Kako se delijo udeleženci v primeru, da je projektni partner društvo, ki ima sedež v Sloveniji, njegovi člani pa so prebivalci druge programske države?

V tem primeru se društvo ne šteje kot projektni partner iz tujine (saj ima sedež v Sloveniji), medtem ko se udeleženci štejejo kot mednarodni udeleženci (saj imajo prebivališče v tuji državi).

V primeru, da je takšno društvo edini projektni partner slovenskega prijavitelja, projekt ni upravičen, saj mora v projektu sodelovati vsaj en partner iz tujine.


18. Ali morajo biti udeleženci dogodka nujno člani organizacije prijavitelja ali partnerja?

Ne.


19. Ali je treba tabelo B.3 v prijavnici izpolniti tudi za vsakega partnerja?

Da, v kolikor je projektni partner v zadnjih treh letih za svoje projekte pridobil sredstva iz Evropske unije.


20. Ali je treba prijavnici priložiti kakšno dokazilo ali potrdilo, da bo 30% celotnih predvidenih upravičenih izdatkov iz virov, ki niso proračun Evropske unije (npr. občinskih, sponzorskih idr.)? (velja za projekte v obliki "Produkcije in realizacije")

Prijavnici ni potrebno prilagati nobenega dokazila ali potrdila, da bo 30 % celotnih predvidenih upravičenih izdatkov iz virov, ki niso proračun Evropske unije.

1. Ali so v Akciji 4 upravičeni tudi projekti, ki se nanašajo na fašizem?

Da. Projekti v okviru Akcije 4 se lahko nanašajo na nacizem, stalinizem in/ali fašizem.


2. Ali je mogoče prijaviti v Akcijo 4 projekt, ki ne vključuje mednarodnih partnerjev?

Da. Prijavljeni projekti v Akcijo 4 niso nujno mednarodne narave. Možno je prijaviti projekt, ki se izvaja zgolj na lokalni oz. nacionalni ravni.